»V romanu Sto let slepote je kresnikova komisija prepoznala izjemno bogat in natančno izpisan jezik.«

»Sto let samote je zgodba, ki pokaže, da se lastnosti očeta prenesejo v sina.«

»Sto let samote se začne, kot se mora, z enim najslavnejših stavkov v zgodovini književnosti.«

»Saga o družini Knap, katere član je tudi od rojstva slepi Matija, se začne kakor mrakoben boj na požiralniku. Roman je pronicljiv oris nekega časa, ki ga ni več, in okolja, ki je še vedno tu, z mnogimi reminiscencami, ki se bodo ohranile – tudi zato, ker jih Rozina zna videti.«

»Sto let samote se osredotoča na spopad med vero in znanostjo.«

»Ob premišljevanju, zbiranju, iskanju podatkov in pogovorih se ti ustvarjajo slike. Te vtise sem hotel strniti v neko leposlovno delo, ki je izmišljeno, katerega akterji so izmišljeni in prizorišča dogajanja. Hkrati pa sem želel, da bi vse to zelo, zelo spominjalo na Zasavje.«

»Romaneskno popisati dolgo stoletje v samo eni knjigi zmorejo redki.«

»Sto let smo sprejemali vse izzive, ki so nam prišli na pot, in jih spreminjali v nove možnosti. To bomo počeli še naslednjih sto let, če bo treba.«

»Sto let so Litovci živeli na robu brutalne banditokracije Moskve, vedoč, da gre samo za vprašanje časa do naslednje kaotične implozije.«